Deskle, naselje z več gručastimi jedri, leži v Spodnji Soški dolini na levem bregu Soče. Potok Rohot, ki izvira pod Vodicami na Banjški planoti, se v Desklah izliva v Sočo. V starem jedru naselja so stanovanjske hiše, ki ležijo na visoki soški terasi vzhodno od Rohota. Spodnje Deskle ležijo na nižji soški terasi ob glavni cesti Nova Gorica – Tolmin. V zadnjih desetletjih imajo funkcijo središča Spodnje Deskle. V zaselku Rodež je kamnolom laporja, glavne surovine za izdelavo cementa. Okoliški zaselki so še Lestivnica, Globno in Grilevšče.

Kraj se prvič omenja leta 1084. Prvotna vas je bila grupirana v Britofu in nad njim v obliki podkve. Nekaj hiš je bilo tudi v Gabrju in Bavterci. Hiše so bile postavljene na najmanj rodovitna tla, da so obvarovali plodno zemljo. Vas se je delila na tri glavne gruče: Britof, Vas in Zgornji konc. Zemljišču na robu police so rekli Robanc, tam je sedaj pokopališče.

Spodnji, nižinski del ob reki Soči, je služil za polja, le ob robu pod hribom sta bila dva manjša zaselka: Črnce in Globno. Ob cesti je bilo le nekaj hiš. Najstarejša je bila Kovačeva, druga za njo Zimičeva gostilna. Nekoč so bile središče Gorenje Deskle s cerkvijo, posvečeno sv. Juriju.

Cerkev naj bi bila zgrajena zelo zgodaj, a je postala župnija šele leta 1757 samostojna, do takrat so bile Deskle nekakšna postojanka župnije v Kanalu. Med 1. svetovno vojno je bila cerkev porušena, v letu 1929 pa so jo z vojno odškodnino obnovili in znova posvetili.

Deskle so bile do 1. svetovne vojne vas s kmečkim prebivalstvom. Glavni dohodek je bil od zemlje: drva, sadje, živinoreja. Pridelke so vozili v Gorico in celo v Trst. Med 1. svetovno vojno so morali Desklani v begunstvo v Avstrijo (Bruck, Steinkam) in v razne kraje v notranjosti Slovenije. Ko so se po vojni vrnili iz begunstva, so našli skoraj vse domove porušene in od vojne vihre razrito zemljo.

Po vojni so novi gospodarji Italijani počasi naseljevali v vasi svoje ljudi. Še posebno velik priliv tujcev je dobila dolina, ko je l. 1921 začela obratovati na drugi strani Soče anhovska cementarna. Vodilni kader v tovarni je bil italijanskega rodu. Tudi prebivalci Deskel so se zaposlovali v cementarni in kraj je začel dobivati novo podobo. Postajal je vedno bolj industrijski.

Po 2. svetovni vojni se je slika Deskel še hitreje spreminjala. Tovarna je potrebovala delavce, ki so prihajali iz vseh krajev Slovenije in drugih republik tedanje Jugoslavije. Zanje so bila potrebna stanovanja, zato so začeli že l. 1948 graditi stanovanjske bloke. Zemlja v Spodnjih Desklah je bila nacionalizirana, polja so se umikala blokom in privatnim hišam. Center vasi so postale Spodnje Deskle z Delavskim domom, zdaj imenovanim Kulturni dom, ki je bil zgrajen leta 1959. Jeseni 1963 se je začel pouk v novi šolski stavbi.

Zelo pomembni za krajane so zdravstveni dom, lekarna in vrtec ter ne nazadnje bencinska črpalka. V Spodnjih Desklah je tudi pošta, banka, več trgovin…. 

Več o Desklah in okolici:
Krajevna Skupnost ANHOVO – DESKLE