Peter Klepec je sam z mamo in kozo Rogačko živel na skromni kmetiji. Mama je vse dni delala, da bi zaslužila kruh, Peter pa je doma pasel Rogačko in si krajšal čas z izdelovanjem mlinčkov in piskanjem na leseno piščal. Pridno je rasel, hrane pa je bilo vedno manj, zato se je mama odločila, da pošlje Petra k sosedu v službo. Tam bo pasel čredo ovac, koz in krav skupaj z drugimi pastirji. Petru to ni bilo všeč, a mami ni ugovarjal.
Pri sosedu pa se mu je slabo godilo. Živali niso bile tako ubogljive kot njegova Rogačka in so pogosto pobegnile. Največ hudega pa so mu povzročili pastirji. Bili so nesramni in norčevali so se iz njega. Namesto njih je moral opravljati vsa dela.
Nekega dne je spet moral zanje k potoku po vodo. Takrat je opazil, da se čreda nevarno približuje prepadu. Preden je lahko poklical druge pastirje na pomoč, je prvi ovci že zdrsnilo in padla je v globino. Peter je stekel za njo. Začel je klicati pastirje na pomoč. Pritekel je prvi pastir, takoj za njim pa še trije. Zaskrbljeni so opazovali ovco. Videli so, da ima poškodovano sprednjo nogo. Odhiteli so iskat zdravilna zelišča. Ko so jih nabrali, so ovci pod nogo položili leseno deščico, na rano zelišča in nogo tesno ovili z dolgo travo in mehkimi brezovimi vejami. Pustili so jo, da počiva. Peter ji je šel iskat vodo, ostali pastirji pa so odšli nagnat vso živino proč od prepada na pašnik. Ko so se pastirji spet zbrali ob poškodovani ovci, so razmišljali, kako naj jo spravijo domov. Hitro so ugotovili, da so sami prešibki. Dva pastirja sta stekla h gospodarju po pomoč. Ta je prihitel s konjsko vprego in previdno odpeljal ovco domov. Za njim so odšli tudi pastirji.
Kmet je bil vesel in ponosen na pastirčke. Doma jih je nagradil s pogačo in pijačo, vsakemu pa je poklonil še leseno igračko. Celo popoldne so se igrali z lesenimi konjički, spuščali so mlinčke na vodi in igrali na piščalke. Zvečer so šli zgodaj spat, da bodo drugo jutro spočiti šli spet na delo. Ovčka pa je cel dan pridno počivala, zato je drugo jutro odšla s pastirji spet na pašo.
Ilustrirali prvošolci po branju Petra Klepca. Zapisana zgodba pa je povsem naša.
