Slovenci smo športen narod. To ne potrjujejo le številni uspehi naših vrhunskih športnikov, temveč predvsem polna šolska igrišča, zapolnjene gorske in hribovske koče ter polne športne dvorane in fitnes centri po celi državi. Redna telesna dejavnost je izjemnega pomena za zdravje, tako telesno kot duševno.
Šport je v naši naravi in to je prepoznala tudi država, ki je 18. junija 2020 na pobudo OKS-ZŠZ razglasila 23. september za dan slovenskega športa. Zakaj prav ta datum? Letos mineva 23 let od kar je na olimpijskih igrah prvič zaigrala slovenska himna. Zdravljica je v čast našim olimpijcem, veslačema Iztoku Čopu in Luki Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu, prvič zaigrala 23. septembra 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyu. Slovenski vrhunski športniki nas postavljajo na svetovni zemljevid sveta, nas navdajajo s ponosom in krepijo našo narodno zavest. Hkrati pa vse Slovence motivirajo, da se tudi sami ukvarjamo s športom, tisto prostočasno dejavnostjo, ki ima izredno pozitivne učinke na posameznika in družbo. Šport krepi, vzgaja, spodbuja pozitivne vrednote in povezuje.
Letos je Evropski šolski športni dan potekal na državni praznik dan slovenskega športa, in sicer v petek, 23. 9. 2022. Dan slovenskega športa je namenjen gibanju. Tako je bilo tudi pri nas. Bili smo aktivni, naredili smo nekaj dobrega zase in s tem pokazali spoštovanje našim športnikom. Celotna šola se je “tresla” od različnih aktivnosti. Otroci prve triade in četrtega razreda so se preizkusili v različnih športih ob predstavitvah lokalnih športnih društev, učenci od petega do sedmega razreda so se povzpeli na bližnji hrib Vodice, medtem ko so učenci osmih in devetega razreda zakorakali na Korado. Ugotovili smo, da je psiho-fizično stanje učencev na slabšem nivoju od pričakovanega, zato še enkrat – opozarjamo na pomen GIBANJA otrok s smernicami o telesni dejavnosti otrok in mladine, predpisanimi s strani NIJZ.
Telesna dejavnost je vsaka dejavnost, ki vključuje gibanje telesa. Vključuje telesno dejavno igro, organizirano športno vadbo in vsakodnevna opravila, kot so gospodinjenje in vrtnarjenje. V grobem ločimo štiri intenzivnosti telesne dejavnosti:
- Nizka telesna dejavnost, ki je lahko sprehod, igranje glasbenega inštrumenta, slikanje za stojalom in lažja gospodinjska opravila.
- Zmerna telesna dejavnost povzroči, da se otrokom rahlo povzdigne srčni utrip, zato začno nežno sopihati. Zmerna telesna dejavnost je lahko hitra hoja, telesno dejavni transport (npr. sprehod do šole, sprehod do trgovine ali prijateljeve hiše), težja gospodinjska opravila, ples, skakanje, skakanje po lužah, spuščanje zmaja ali plavanje.
- Visoka telesna dejavnost pa otrokom dvigne srčni utrip, zato začno globlje dihati, sopihati in se potiti. Pod visoko telesno dejavnost predšolskih otrok uvrščamo tekalne igre, hitro vožnjo s kolesom, igranje organiziranih športov (npr. nogomet, košarka, odbojka, med dvema ognjema).
- Zelo visoko intenzivna telesna dejavnost otrokom močno dvigne srčni utrip, zato se začno potiti in sopihati. Pod zelo intenzivne telesne dejavnosti uvrščamo tek, hojo po stopnicah, preskakovanje vrvi, smučanje, tekmovalne okoliščine organiziranih športnih iger …
Koliko telesne dejavnosti potrebujejo otroci vsak dan?
Otroci in mladostniki naj bi bili čez teden telesno dejavni v povprečju vsaj 60 minut dnevno. Ena ura telesne dejavnosti naj bo zmerno do visoko intenzivna ter pretežno aerobna. Vsaj trikrat tedensko naj bodo šolarji in mladostniki visoko intenzivno, aerobno telesno dejavni, kjer obenem tudi krepijo mišice in kosti. Šolarji, stari 6 – 12 let lahko 60-minutno telesno dejavnost seštevajo čez dan, v kratkih 10-minutnih ali daljših intervalih. Telesna dejavnost mora biti primerna starosti otroka ter predvsem zabavna.
Ob zavedanju zadostne količine telesne dejavnosti dnevno pa je potrebno tudi omejiti količino časa, ki ga šolarji in mladostniki preživijo sede. Pozorni bodite predvsem na preživljanje prostega časa pred zasloni. Smernice za 24-urno gibalno vedenje za otroke in mladostnike ne priporočajo več kot 2 uri na dan rekreacijskega časa pred zaslonom in omejenega sedenja za daljša obdobja.
NE SPREGLEJTE Smernice za telesno dejavnost in sedeče vedenje
Boštan Colja
