Sredino jutro je bilo v znamenju zgodnjega vstajanja, saj smo se z devetošolci odpravili na 2-dnevni planinski izlet h Krnskim jezerom. Še preden so petelini zakikirikali, budilke zarjovele, že smo sedeli na avtovlaku za Bohinjsko Bistrico. Jutranji žarki so že obsvetlili nebo, ko smo z navdušenjem kramljali ob zadnjih pripravah na vzpon pri koči pri Savici. Od tam nas je pot vodila čez Komno, preko Bogatinskega sedla, do koče pri Krnskih jezerih. Prelepo spomladansko vreme, mladostniška energija, dobra družba in razgledi na naše mogočne gore so obetali še eno nepozabno izkušnjo. Po 6-ih urah hoje smo prispeli na cilj. Sledili so še ogled jezera, kjer ni šlo brez mladostniških vragolij, prava “gorska” večerja (jota s klobaso) in priprava ležišč za kasnejše spanje. No, to pustimo … Noč je bila kratka, prekratka! Naslednje jutro smo pospravili za seboj, se ponovno okrepčali in odkorakali proti Lepeni.
Dragi devetošolci, upam, da boste izlet ohranili v lepem spominu z zavedanjem, da v življenju ni nič samoumevno. Zato – UŽIVAJ IN IZKORISTI DAN!
učitelj Boštjan
Ne bom pozabil/pozabila —
… vožnje z vlakom do Bohinjske Bistrice.
… ko sva z Domnom pospremila Tobijo do koče, da se preobleče, ker je padel v jezero.
… padca v vodo, krasnega razgleda na oblake, pogleda na Triglav, Bohinjsko in Krnsko jezero, nočnega piknika s panceto.
… ko je Tobija padel v jezero.
… ko smo ponoči jedli salamo.
… kako dolg in težak je bil pohod.
… ko smo zvečer naredili manjšo pojedino.
… ko smo krajšali vse, kar se je dalo, tudi če ni bilo poti.
… ko smo puncam nagajali, da niso mogle spati.
… ko smo se pogovarjali do enih ponoči in jedli mesnine.
… ko smo zvečer rezali panceto.
… ko smo tekli in krajšali pot za domov.
… razgleda, ko smo prišli na najvišjo točko.
… ko smo prišli do jezera, tam sedeli in občudovali okolico.
… da sem spoznala dekleta iz druge šole in se z njimi spoprijateljila.
… igranja iger v sobi – zvečer.
